četrtek, 17. oktober 2019

KULTURNI DAN OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV



POSLUŠAM, A NE SLIŠIM.
GLEDAM, A NE VIDIM. 

Tako, pa je kulturni dan res za nami. Strnili smo še zadnje vtise, dopisniki pripravili še zadnje prispevke, fotografi oddali fotografije, izvedli smo žrebanje nagrajencev nagradne igre, pospravili razstavo. Pa vseeno imam občutek, da bodo nekateri spomini v nas ostali še dolgo. Kaj je bil pravzaprav cilj tega dne?


Sodelovalno učenje.


Spoznavanje znakovnega jezika in brajice.



Spoznavanje življenja slepih in gluhih skozi vseživljenjske situacije. 

Raziskovanje bližnje okolice šole in ozaveščanje o njeni prilagojenosti slepim osebam. 


Pa še bi lahko naštevali. Aktivnosti, ki smo jih izvedli v razredu, si lahko ogledate v spodnjih objavah, kaj pa so počeli posamezni razredi in kako so potekale njihove delavnice pa v objavah na desni strani. Kar nekaj fotografij je na ogled v spletnem albumu šole, v spletnem glasilu pa si lahko preberete intervjuje z gosti ter vtise učencev. 

Hvala še enkrat knjižničarki Alji Bratuša in učiteljicam in učiteljem za pomoč pri izvedbi tega dne, prav tako pa hvala vsem učenkam in učencem za aktivno sodelovanje na delavnicah. 

Zapisala: 
Mojca Kacjan


torek, 24. september 2019

NAPOVEDNIK KULTURNEGA DNE



POSLUŠAM, A NE SLIŠIM.
GLEDAM, A NE VIDIM. 

V četrtek bo na šoli prav poseben dan, saj bomo evropski dan jezikov, ki ga praznujemo vsako leto prav na današnji dan, 26. septembra, združili s kulturnim dnevom.

Najprej nekaj besed o evropskem dnevu jezikov.
To je dan, ko praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujamo učenje jezikov. Na pobudo Sveta Evrope v Strasbourgu to počnemo že od leta 2001 – torej že kar 18 let.

In zakaj praznujemo evropski dan jezikov?
 - Da seznanimo javnost z nujnostjo učenja jezikov,
 - da opozorimo na raznoliko kulturno in jezikovno pestrost Evrope,
 - da spodbudimo vseživljenjsko učenje jezikov v šoli in izven nje.

Ali ste vedeli?
- Da je na svetu med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi, ki živijo v 189 samostojnih državah;
- da je večina svetovnih jezikov v Afriki in Aziji in da je najmanj polovica svetovnega prebivalstva dvojezična ali večjezična;
- da so si jeziki v sorodu kot člani družine in da večina evropskih jezikov pripada veliki indoevropski skupini jezikov;
- da večina evropskih jezikov uporablja latinico, nekateri cirilico, določeni pa imajo svojo abecedo (npr. grščina, armenščina...)

Res je, nekateri imajo svojo abecedo in svoj jezik. In zato bo naš kulturni dan obarvan nekoliko drugače.

V duhu mednarodnega tedna gluhih in naglušnih, ki je potekal v Celju med 12. in 21. 9. 2019 ter ob jezikovni obarvanosti današnjega dne, ko praznujemo evropski dan jezikov, smo se na šoli odločili, da vam predstavimo jezik, ki ga velikokrat prezremo, ter abecedo, ki jo je zelo težko brati. Naslov našega kulturnega dne POSLUŠAM, A NE SLIŠIM; GLEDAM, A NE VIDIM pove veliko.

Znakovni jezik je posebna vrsta sporazumevanja, pri kateri uporabljamo roke, obrazno mimiko in telo. Uporabljajo ga predvsem osebe z gluhoto pri vsakdanjem sporazumevanju v družbi.



Nekaj zanimivosti znakovnega jezika:
Slovenski znakovni jezik ima svojo slovnico.
Ena kretnja v znakovnem jeziku ima lahko več pomenov.
Branje z ustnic je spretnost, ki je ne obvlada vsaka gluha oseba.
Vsaka gluha oseba ima unikatno kretnjo za svoje lastno ime.
Gluhe osebe tretjo soboto v septembru praznujejo mednarodni dan gluhih.
Slovenija je ena prvih evropskih držav, ki je priznala gluhim osebam pravico do uporabe njihovega maternega jezika.

Braillova pisava ali brajica je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo. Razvil jo je Louis Braille (po katerem je pisava tudi poimenovana) leta 1821. Tudi brajica ima svoj svetovni dan, in sicer 4. 1., njegov namen pa je predvsem ozaveščanje o pomenu pisave, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko.



Bodimo torej zvedavi in naučimo se nekaj novega. Zamislimo si situacije, v katerih ne vidimo ali ne slišimo. Bomo zmogli z zaprtimi očmi kaj prebrati ali razumeti kretnje našega soseda? S skupnimi močmi prav zagotovo.

In z zaprtimi očmi je zmogel tudi Stevie Wonder.



Zapisala Lučka Rančigaj

Kulturni dan ob Evropskem dnevu jezikov

POSLUŠAM, A NE SLIŠIM.

Rad/a gledaš risanke in filme? No, pa začnimo tako. 







Kaj pa če izključimo zvok? Bodo te risanke in filmi še vedno zanimivi? Kdo tako "vidi" risanko ali film? Kaj misliš?

Morda ti pri odgovoru pomaga naslednji posnetek. 



Kaj misliš, kaj slišijo gluhi ljudje? Kako se razlikujejo osebe, ki so oglušele z leti od oseb, ki so gluhe že od rojstva?

Kako se pogovarjajo gluhe osebe? Morda berejo z ustnic? Nekaj časa nazaj je na Radiu Antena potekala nagradna igra, v kateri so se pari pomerili v branju z ustnic. Morda najprej pogledaš kako jim je šlo? Kam mora gledati tisti, ki govori? 



Sedaj se preizkusi tudi ti. 

Kaj je znakovni jezik? Kaj pomeni »kretati«? Ali je pri tem igra kakšno posebno vlogo tudi ustrezna obrazna mimika? 



Koliko bi razumel/a, če bi nekdo govoril s tabo v znakovnem jeziku? Preizkusi se. 



Zdaj si izvedel/a dovolj. Čas je za akcijo. Oglej si enoročno znakovno abecedo in se nauči kretati svoje ime. 



Če ti je lažje, si lahko za posamezne črke ogledaš tudi video posnetek na spletni strani Slovarja slovenskega znakovnega jezika

Preidimo k še težji nalogi. V skupini ali paru si v omenjenem slovarju izberite tematski sklop. Vsak naj se nauči kretati vsaj eno besedo. 

Dovolj učenja :-) sledi tekmovanje. Kdo si je zapomnil največ? Označite svoj tematski sklop in naj se igra začne. 

Kdo je zmagal? Predlagam še eno vajo. Ali si vedel/a, da so imena držav v znakovnem jeziku internacionalna in jih tako razumejo vsi, ki se sporazumevajo z znakovnim jezikom? Morda se preizkusiš tudi ti. 

Za konec razmisli še o tem:
® Kako lahko pomagamo gluhim in naglušnim?

® Kakšni so pripomočki v vsakodnevnem življenju namenjeni gluhim in naglušnim? 

Anonimni avtor je zapisal : »Se znova in znova trudim tako, da bi bilo meni in drugim lepo, zatorej te prosim ne kriči tako! se k meni obrni in povej mi lepo!« To je misel za konec. Upoštevajmo jo vedno, predvsem pa v stiku z gluho ali naglušno osebo.



GLEDAM, A NE VIDIM.

Zamisli si, da si s svojimi prijatelji v kinu, kjer gledate zelo razburljiv film. Naenkrat pa ... zmanjka slike. Slišite le še zvok. Kako dolgo bi ostali v kinu? Bi bilo še sploh zanimivo? 

Kaj misliš, kaj vidijo slepi? Kakšne barve je tema? Kako se razlikujejo osebe, ki so oslepele z leti od oseb, ki so slepe že od rojstva?

S čim si slepi in slabovidni pomagajo v vsakodnevnem življenju? S tipanjem? Preizkusi se tudi ti. 

Ideje: 
·        Sošolcu zaveži ruto okoli oči.
·        Naj se po razredu premika po tvojih navodilih.
·        Naj otipa kaj drži v rokah.
·        Naj si zaveže vezalke.
·        Na papir naj zapiše besedo po tvojem nareku.
·        Na tablo naj nariše sliko po tvojih navodilih.
·        Z ravnilom naj nariše trikotnik, štirikotnik.
·        S pomočjo tipa naj prepozna sošolca.
·        Po govoru naj prepozna sošolca.
·        S pomočjo tipa naj prepozna koliko pik je vrgel na kocki.
·        Na tipkovnici naj napiše svoje ime.
·        Na zemljevidu naj po tvojih navodilih najde Slovenijo.
·        Naj se po razredu premika tako, da ga ti vodiš.


Trenutek za razmislek: Kako berejo slepi? Kaj je Braillova pisava? Kako se uporablja? Kaj je Braillova celica? Izdelaj si »slovar«.



Sošolcu v Braillovi pisavi zapiši skrivno sporočilo. Prepoznaj črke Braillove pisave s pomočjo svojega slovarja. Svoje ime zapiši v brajici in ga prilepi na za to pripravljen  pano v jedilnici.  

PS: Sedaj bi bil idealen čas, da obiščeš razstavo v jedilnici. 





Kaj je napaka vida? Ali kdo doma / v razredu nosi očala? Zakaj?
Si slišal/ kdaj za barvno slepoto? 



Sedaj se lahko v testu barvne slepote preizkusiš tudi ti. 

Lahko se preizkusiš tudi v teh testih spodaj. Zagotovo si jih že kdaj videl/a. 

Opravi test za daljavo: beri iz razdalje treh metrov šesto vrstico. 
Opravi test za bližino: beri zadnjo vrstico iz razdalje 30 cm.


Za zaključek le še v razmislek: 
Kakšni so pripomočki za slepe in slabovidne v vsakodnevnem življenju? Ali res zamujajo življenje ali ga enostavno vidijo drugače kot mi? Lahko srečo v življenju res vidimo ali jo čutimo s srcem? 


Zapisala
Mojca Kacjan 

torek, 03. september 2019

SUMMER IS ALMOST OVER

Dragi učenci in učenke!


Tako. Pa so za nami še ene poletne počitnice. Jutra so že hladna in marsikateri oblak na nebu nam pokaže, da je jesen že zares blizu. Pa naj vas to ne žalosti preveč. Če se bomo skupaj potrudili, bodo naši dogodki tako zanimivi kot lansko šolsko leto, če ne še bolj. Zatorej kmalu spet na svidenje z novimi novičkami in napovedniki.  

torek, 18. junij 2019

JU HU HU, počitnice so (že skoraj) tu

Dragi moji jezikoslovci



Počitnice že čakajo za vogalom. Naj bodo lepe, s soncem obsijane, počnite stvari, ki jih imate radi, lenarite, nastavljajte se soncu, preberite kakšno dobro knjigo, družite se s prijatelji, zaplavajte (vsaj v domači bani) ... skratka, na polno uživajte. 

Ob tem pa ne pozabite: 


Delajte velike stvari, ko so še majhne, 
težke stvari, ko so še lahke. 
Kajti vse stvari, če so še tako velike in težke, 
se začnejo kot majhne in lahke.

Z lepimi željami,
Mojca Kacjan

Rezultat iskanja slik za sommerferien




nedelja, 24. februar 2019

Smer ... branje!



EPI BRALNE ZNAČKE

Bliža se mesec marec in s tem tudi tekmovanje EPI bralne značke za šolsko leto 2018/2019. Naj na tem mestu spomnimo katero gradivo je potrebno prebrati pri angleščini v posameznem razredu.




1. in 2. razred 



3. razred


4. razred



5. razred



6. razred


7. razred


8. razred


9. razred






Pri nemščini tako kot vsako leto knjige beremo skupaj. Vseeno pa si tukaj lahko ogledate gradivo vašega razreda. 


4. in 5. razred


6. razred


7. razred


8. razred


9. razred 

Ko bo tekmovanje končano in bodo znani rezultati, ste ponovno vabljeni na to stran, kjer bodo rezultati tudi objavljeni. Vsem tekmovalcem želimo veliko uspeha.

učiteljice tujih jezikov

nedelja, 07. oktober 2018

Več jezikov znaš, več veljaš!

Mesec september je na Osnovni šoli Polzela vedno mesec jezikov. Tudi letos ni bilo nič drugače, le da smo v letošnjem šolskem letu razprli krila in se podali po celotni Evropi.


Se sprašujete kako? 

Na podružnični šoli v Andražu so se družili učenci podaljšanega bivanja in učenci, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet nemščina, ter skupaj ustvarili večjezično uro z malo lačno gosenico. 

Na šolskem zvočniku je 26. 9. potekala radijska oddaja pod mentorstvom učiteljice Lučke Rančigaj s katero smo učence celotne šole seznanili s praznikom jezikov ter z dogajanjem na šoli. 

Učiteljici Lea Gunc in Dragica Vidmar sta v avli šole pripravili razstavo ob Evropskem dnevu jezikov, ki je pestra, zanimiva in poučna. 






V šestem razredu smo pri neobveznem izbirnem predmetu nemščina raziskovali sosednjo državo Avstrijo, izdelali turistični vodnik A3 velikosti ter mega zemljevid z vsemi značilnostmi naše sosede.  

Pri obveznem izbirnem predmetu nemščina so se učenci in učenke preizkusili v vlogi turističnih vodičev, ter nas popeljali po izbrani evropski državi. Učencem in učenkam od 1. do 5. razreda so predstavili nekaj osnovnih informacij države, nekaj njenih kulturno bogatih znamenitosti ter jih seznanili z jezikom, ki ga v tisti državi tudi govorijo. Seveda so se ob tem tudi kaj naučili. Pripravili so igre, kvize, uganke in še mnogo več. 

Ali ste vedeli ...

... da irščina počasi izumira?

... da litovščina ne pozna kletvic? 

... da se petelin na Finskem oglaša kukko kiekuu?

Z željo po medgeneracijskem druženju in učenju so se šolski turistični vodiči v letošnjem šolskem letu prvič podali tudi v vrtec. Tudi tam so namreč brihtne glavce, ki bi se rade naučile stvari, ki jih poznajo veliki. Bilo je zanimivo, verjemite mi. 

Ob zaključku dogajanja so osmošolci pri uri angleščine gostili tudi čisto pravega turističnega vodiča, gospoda Matica Cvitkoviča iz turistične agencije Mistermatik. S kratkim uvodnim filmčkom nas je popeljal na pot od New Yorka do Kalifornije, od Filipinov do Mehike, pa spet nazaj v Slovenijo. Razkril nam je mnogo izkušenj in prigod iz teh potovanj, nam predstavil svoje delo in seveda tudi svoje začetke v tem poklicu. Pogovor je potekal v angleščini, tako da so osmošolci urili tudi veščine v tem jeziku. Več o Matičevi turistični agenciji si lahko preberete tukaj.  

Želite izvedeti še več? Na desni strani pod zavihki najdete še več zanimivih podatkov, pa tudi nekaj slik in filmčkov. 

Uživajte ob ogledu, tako kot smo mi ob dogajanju. 



Na tem mestu tudi velika zahvala sodelavkam Dragici Vidmar, Lei Gunc in Mateji Breznik, ki so priskrbele slikovni in video material.