Jezikovne karte

Kaj so jezikovne karte?

Jezikovne karte so običajno zemljevidi, ki prikazujejo, kjer se posamezni jeziki ali pa skupine jezikov govorijo. Eden od sestavnih delov kart so tudi meje.

V našem primeru pa so jezikovne karte risbe, ki jih učenci izdelajo kot odraz razmišljanja o svojih jezikih v prostoru, v katerem živijo, in o mejah med njimi. Koncept jezikovnih kart je razvil švicarski jezikoslovec Hofer (2004) in ga preizkusil v različnih geografskih prostorih.

Zakaj izdelujemo jezikovne karte?

Izdelujemo jih zato, ker nam dajejo vpogled v dojemanje jezikov in zvrsti ter meja med njimi v nekem okolju.

To okolje je lahko geografsko (učenec recimo nariše Slovenijo, v njej slovenščino, okrog meja države pa jezike, ki se govorijo v drugih državah), lahko je v njem zaznati prestiž posameznih zvrsti enega jezika (učenec recimo nariše zvrsti slovenščine, ki jih pozna, in jih postavi tako, da je knjižni jezik na vrhu), lahko pa je jezikovna karta tudi kombinacija obojega.

Učenci v jezikovne karte vnesejo tudi svoj odnos do jezikov in zvrsti - učenec recimo nariše sebe v središču karte, okrog pa ljudi, ki govorijo neke druge jezike in zvrsti, pri čemer označi svoj odnos do njih in njihovih jezikov.

Analiza jezikovnih kart nam pokaže, v koliki meri se učenci meja med jeziki in zvrstmi zavedajo. Ta informacija nam pomaga razumeti jezikovno ravnanje in reakcije učencev v primeru, ko so soočeni z drugimi jeziki ali zvrstmi.

Analiza jezikovnih kart nam tudi pomaga identificirati področja oz. točke raznojezičnega zavedanja, ki bi jih veljalo pri pouku tematizirati.

prof. dr. Alja Lipavic Oštir iz Filozoske fakultete v Mariboru


Kot učiteljica, ki sem za koncept jezikovnih kart pred kratkim slišala prvič, sem se seveda odločila, da tudi sama v razredu to idejo preizkusim. Kot ciljno skupino sem izbrala učence 8. in 9. razreda, ki obiskujejo izbirni predmet nemščina. Kaj je nastalo?

Učenci v 8. razredu so dobili naslednja navodila: 

Narišite preprosto karto jezikovne pokrajine, v kateri živite. Opremite jo z imeni. Na karti označite meje, ki se vam zdijo pomembne.

Učenci so imeli na voljo le svinčnik. Pomembno je, da učencem nisem dala nobenih dodatnih navodil, nasvetov ali namigov, prav tako jim nisem pokazala nobenih primerov jezikovnih, ki bi hitro lahko postali njihov "vzor" pri izdelavi lastne jezikovne karte. Nastali so naslednji izdelki. 



Učenci v 9. razredu so dobili naslednja navodila: 

Narišite svojo, preprosto jezikovno karto.

Učenci so lahko uporabili barve (flomastre ali barvice), če so želeli. Tudi tukaj je bilo pomembno, da učencem nisem dala nobenih namigov in dodatnih navodil. Nastali so naslednji izdelki. 


Ker nisem strokovnjak za analiziranje jezikovnih kart lahko iz njih razberem zagotovo manj kot nekdo, ki se s tem instrumentom ukvarja že dlje časa. Z gotovostjo pa lahko trdim, da se posamezni učenci v 8. razredu zelo dobro zavedajo domačega jezika, jezika njihovega kraja in ga tudi umeščajo na širši zemljevid, pri jezikovnih kartah učencev 9. razreda pa je čutiti zanimanje za jezike, za učenje in poznavanje le teh, kar me kot učiteljico tujega jezika nedvomno veseli. 

Pripravila:
učiteljica Mojca Kacjan





Ni komentarjev:

Objavite komentar