Vsak učitelj se je že kdaj srečal z učencem, katerega materni jezik ni slovenski. Prav tako je vsak od nas v razredu že delal z učenci, ki mu jeziki ne gredo od rok. A zamislite si, da v razredu, v katerem preživite dnevno pet ali celo šest šolskih ur prebirate vedno znova in znova besede v drugih jezikih ali morda celo v maternem jeziku, ki ga nihče v razredu ne razume?
Vsak od nas govori svoj jezik, vsi smo si različni in prav je tako. Razlike med nami pa niso razlog za nestrinjanje ali odklonilen odnos. Znanje drugega nas lahko le bogati. Namesto da odklanjamo nam neznane jezike jih raje sprejmimo z odprtimi rokami, saj nam bo znanje le teh razširilo pogled in um.
Prav o takšnih besedah so razmišljali učenci od 4. do 8. razreda, ko so pri pouku nemščine za svoj razred izdelovali večjezične kartice. Osnovna so seveda bili trije jeziki: slovenščina, angleščina in nemščina. Nato so dodajali še druge jezike, seveda pa so prednost imeli jeziki, ki morda predstavljajo materni jezik nekoga v razredu, na primer albanščina, hrvaščina in podobno.
Z večjezičnimi karticami smo nato opremili razrede in tako pripomogli k večji strpnosti in razumevanju jezikov in oseb, ki morda govorijo drugače kot mi sami. Deček 6. c razreda, katerega materni jezik je albanščina, je zelo pohvalil naše delo, na kar smo še posebno ponosni. Pomemben vidik pa je seveda tudi ta, da smo ob izdelovanju večjezičnih kartic izboljšali sposobnosti dela s slovarjem, krepili smo sodelovalen odnos, ponavljali in utrjevali že osvojeno znanje ter pridobili novo, predvsem pa preostalim učencem dokazali, da je vsak jezik lep, pa če ga razumeš ali ne.
Kaj vse smo ustvarili in kako sedaj izgledajo naši razredi pa naj vam razkrijejo fotografije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar