Tipanje in srečevanje s slepimi otroki
Spoštovana gospa Schmidt!
Veseli nas, da ste se odzvali povabilu in prišli k nam na Polzelo, na našo šolo. Vemo, da opravljate zelo plemenito delo, saj pišete knjige za slabovidne oz. slepe ljudi/otroke. Rada bi izvedela še kaj več o vašem delu; o pisanju tipank in srečevanju s slepimi otroki.
Opomba ge. SCHMIDT: Knjig ne pišem. Sem jih nekaj prilagodila. Ga. Kermauner piše knjige, ki so tudi namenjene slepim, govorijo o slepih.
Vem, da je na svetu približno 39 milijonov slepih ljudi. Koliko je od tega otrok in odraslih?Večina okvar vida se zgodi kasneje, v zadnjem času tudi na račun diabetesa in tega, da se populacija vedno bolj stara, tako da je slepih med otroki zelo malo. Center IRIS obravnava sicer okoli 250 otrok, a od tega je le okoli 15 otrok slepih v rednih šolah.+
Ali se večina slepih otrok šola doma ali hodi v šolo?Večina se jih v Sloveniji šola v šoli v svojem okolišu, to je v tisti šoli, v katero bi hodili tudi, če bi videli 100 %. V našem vrtcu, šoli, srednji šoli in oddelkih vzgoje in izobraževanja pa se šola le 35 otrok, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije.
Ali se pouk slepih in slabovidnih bistveno razlikuje od našega?Po učnem načrtu smo popolnoma enaki rednim šolam. Je pa pouk prilagojen, kar pomeni, da so pri nas manjše skupine, da imamo ustrezno opremljene razrede s pripomočki (vsak ima računalnik, elektronsko povečalo, brajev stroj), učenec ima po navadi kar dve mizi za vse svoje pripomočke. Table, projekcij se praktično ne uporablja, čas preverjanj je podaljšan za toliko, kolikor je dovoljen preko odločbe (50 ali 100 %). Zelo veliko stvari pa se spoznava tako, da se jih potipa, posluša, naredi, včasih tudi poskusi. Slepi imajo še nekaj predmetov več: le-ti so s področja računalništva (na začetku se učijo slepega tipkanja), orientacije in mobilnosti (hoja z belo palico ter različnih specialnih znanj; od vaj čutil do socialnih znanj).
Imajo slepi otroci prilagojene predmete v šoli?Šolski predmeti so prilagojeni pri podajanju, ne pa po vsebini.
Kakšne pripomočke slepi uporabljajo?Poleg zgoraj že omenjenega računalnika, ki lahko vsebuje tudi govorno sintezo, elektronske lupe, navadne lupe (nekateri slepi lahko še vedno uporabljajo svoj vid), brajevega stroja, brajeve vrstice, lahko omenim še belo palico. Zemljevidi so tipni, veliko zgodovinskih prikazov imamo izdelanih v treh dimenzijah. Pri matematiki uporabljajo poseben geometrijski pribor za slepe, zvočni kalkulator, ki ga seveda pouk zahteva … Dva prostora sta namenjena biologiji, en je poln tridimenzionalnih prikazov bioloških vsebin (celice, notranjosti človeka), v enem se nahajajo tudi nagačene živali, postavljene glede na to, kje živijo.
Vem, da ste soavtorica stenske tipanke po pravljici Čudežno potovanje deklice Ade in kužka Benija. Zanima me, kako je nastajala ta tipanka?Stenska tipanka je edinstven primer take ideje. Nekateri zavodi za otroke s posebnimi potrebami po svetu imajo kakšno steno, namenjeno tipanju, ne poznam pa ustanove, ki bi mela celotno pravljico na steni. Idejo zanjo je dala naša psihologinja. Stopnice so puste in želeli smo, da bi ljudje, ko hodijo po njih, podzavestno spoznavali brajico, trenirali vsakodnevna opravila – vse skozi pravljico. Čudežno potovanje je napisala moja bivša kolegica, pisateljica Aksinja Kermauner. Včasih je na Centru IRIS učila slovenščino in likovni pouk. Sedaj je profesorica na Primorski fakulteti. Ga. Kermauner je nato stopila v stik z Naravoslovno tehnično fakulteto, kjer so pravljico tipno ilustrirali. Pri pravilni izdelavi s stališča slepih pa smo pomagali kolegi s Centra IRIS. Izdelavo tipanke so sponzorirale različne dobrodelne ustanove.
Kako se slepi ljudje naučijo brati brajico?Slepi od rojstva se naučijo brati brajico že v predšolskem obdobju. Tiflopedagogi, to so strokovnjaki za slepe in slabovidne, z njimi delajo različne vaje za prste, da postanejo prstne blazinice še bolj občutljive. Odrasli slepi naj bi se naučili brajice na isti način tudi v roku enega leta, potrebno pa je veliko motivacije. Če slep uporablja povečan tisk, se mu po navadi podaljša čas, ki bi ga za neko nalogo potreboval. Je pa vse odvisno tudi od okvare vida.
Bi si želeli, da bi nastalo še več tipank za otroke?Seveda. Če samo pomislim, da imajo moji otroci množico knjig na policah, slep otrok pa ima lahko le 3. V Sloveniji so izšle 4 tipanke, to so knjige z brajico, povečanim tiskom in tipno ilustracijo. Prvo je napisala Aksinja Kermauner in je bila ročno izdelana ter izdana v 50 izvodih in je že pošla, žal tudi iz naše knjižnice. Ostale tri so še dosegljive v knjigarnah. Kermaunerjeva je napisala in izdala še dve knjigi iz serije Žiga špaget, Lila Prap pa je izdala Zakaj so zebre progaste. Tipanke omogočajo otrokom v predbralnem obdobju spoznavati besede, obnavljati knjige. Tipanke na prijazen način trenirajo otroške prstke za branje brajice. Tipanke pa niso pomembne samo za slepe otroke. Tudi drugi otroci radi posegajo po njih. Imeti tipanko na polici zame pomeni imeti »drugačnost za normalnost«.
Bi si želeli, da bi izšlo še več knjig v brajici za slepe mlade bralce?Zelo pomembno je, da obstajajo knjige v brajici. Ljudje, ki zaposlujejo slepe, so nam dejali, da vidijo iz prošenj za delo, ali osebe poslušajo knjige ali berejo brajico. Če slepi berejo brajico, imajo bolj pravilen zapis. Tudi naši učitelji jezikov želijo, da otroci čim dlje časa berejo.
Mislim, da bi z novimi tehnologijami (e-knjiga) morali omogočati vsem, ki ne morejo brati običajnega tiska, dostop do njim prilagojene oblike. V prihodnosti si predstavljam, da bo knjiga, ki bo izšla v tiskani obliki, morala biti na voljo tudi v elektronski (vendar ne pdf.) obliki. Le-ta oblika bi potem omogočala slepim, da berejo preko brajeve vrstice, poslušajo. Brajico se iz te oblike da tudi enostavneje prenesti v tiskano obliko. Osebam z disleksijo, slabovidnim bi e-knjiga omogočala poljubno povečavo, spremembo črk in ozadja.
Najlepša hvala za vaš pogovor in uspešno delo s slepimi še naprej.
Pripravila Ajda Čremožnik, 4. b
Gospa Nina Schmidt je obisk na naši šoli izpostavila tudi med novicami Centra Iris, ki si jih lahko preberete tukaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar